Interfin.si

Računovodski servis Interfin, Simona Klančnik s.p. Pokličite zdaj tel:02/2342320 ali pišite simona@interfin.si
Sponzorirana objava
Get Adobe Flash player

Sprejet krajši rok za vračilo DDV





Čisti računi

 

Novela zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1A), ki je bila sprejeta 29. aprila 2009, spreminja 73. člen ZDDV-1, ki določa vračilo davka na dodano vrednost (DDV) na podlagi obračuna DDV. Rok za vračilo preveč plačanega DDV se je z novelo ZDDV-1A skrajšal z veljavnih 60 na 21 dni.

 

Novela ZDDV-1A se bo uporabljala za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31. decembru 2009. Krajši rok vračila se bo torej uveljavil z januarskim obračunom DDV, katerega rok za oddajo je 26. februar 2010 oziroma obračunom DDV za prvo koledarsko trimesečje, katerega rok za oddajo je 30. april 2010.

 

Vračilo DDV

 

Sistem DDV temelji na kreditni metodi, ki davčnim zavezancem omogoča, da v davčnem obdobju realizirani obračunani DDV zmanjšajo za odbitek DDV. Pravica do odbitka DDV je namreč tesno povezana z obračunanim DDV, saj ta nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec mora v davčnem obdobju realiziran obračunani DDV ter odbitek DDV izkazati v obračunu DDV, ki ga mora predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Enak rok kot za oddajo obračuna DDV velja tudi za plačilo morebitne obveznosti DDV.

 

Če v posameznem davčnem obdobju odbitek DDV presega obračunani DDV, ima davčni zavezanec na voljo dve možnosti; in sicer lahko presežek DDV prenese v naslednje davčno obdobje, za poravnavo prihodnje davčne obveznosti, oziroma lahko zahteva vračilo DDV. Ker se morebitni presežek DDV ugotavlja v davčnem obračunu (mesečnem ali trimesečnem), mora davčni zavezanec morebiten zahtevek vračila presežka DDV ustrezno označiti. V primeru zahtevka vračila DDV, mora davčni zavezanec ustrezno označiti polje 04 v obrazcu DDV-O. Davčnemu zavezancu torej ni treba pri davčnem organu vlagati posebnega zahtevka za vračilo DDV.

 

Krajši 21-dnevni rok

 

Davčni organ bo po novem (vendar šele v januarju 2010) opravil vračilo presežka DDV v 21 dneh. Do sprejetja novele ZDDV-1A je bil rok za vračilo davčnim zavezancem, ki imajo status izvoznika, krajši od splošnega roka za vračilo DDV preostalim davčnim zavezancem. ZDDV-1 jim namreč omogoča vračilo presežka DDV v 30 dneh po predložitvi obračuna DDV. Z novelo ZDDV-1A pa se določba, ki predpisuje 30-dnevni rok za izvoznike, črta. Krajši, 21-dnevni rok za vračilo presežka DDV bo tako postal enoten za vse davčne zavezance, ne glede na njihov poseben status.

 

Med branjem članka, še kratek namig…

get a flash player

… hvala, da ste prebrali oglasno sporočilo.

Davčnemu zavezancu, ki presežka DDV ne bo prejel v prej omenjenem roku, pripadajo zamudne obresti, določene v skladu z zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Ta v 96. členu določa dnevno zamudno obrestno mero 0,0274 odstotka. Zamudne obresti bodo začele teči prvi naslednji dan po poteku 21. dne od predložitve obračuna DDV, v katerem je presežek izkazan ter je davčni zavezanec hkrati zahteval tudi vračilo presežka DDV. Pomembno pa je opozoriti, da je davčnemu organu dopuščeno, da davčnemu zavezancu, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov (akontacije davka od dohodkov pravnih oseb …), vrne presežek DDV šele po poplačilu davčnega dolga.

 





Mnenje

 

Pomen davčnega načrtovanja

 

Brez dvoma bo krajši, 21-dnevni rok za vračilo presežka DDV pripomogel k izboljšanju denarne likvidnosti davčnih zavezancev, še posebej v začetnih obdobjih leta 2010, saj bo vezava presežka DDV v državni proračun krajša. Cikel, v katerem bo davčni organ izvajal vračila presežka DDV, bo za davčne zavezance krajši, kar je v trenutnih negotovih gospodarskih in finančnih razmerah vsekakor dobrodošel in ustrezen ukrep.

 

Z uvedbo krajšega roka za vračilo DDV se brez dvoma potrjuje, da posredni davki, kot je DDV, v obdobju gospodarske stagnacije dodatno pridobivajo pomen, kar pa potrjuje potrebo, da davčno načrtovanje in optimiziranje znotraj gospodarskih družb postane sestavni del poslovanja družb. Davčni zavezanci naj bi tako še več pomena posvečali optimizaciji nastanka obveznosti DDV ter odbitka DDV.

 

Interni mehanizmi kontrole naj bi zagotovili, da se DDV obračuna ob dejanskem nastanku obveznosti za obračun DDV ter da se pravočasno uveljavlja pravica do odbitka DDV, saj bosta le tako realizirana obveznost DDV oziroma presežek DDV znotraj posameznega davčnega obdobja optimalna in bosta tako izpolnjevala glavno načelo sistema DDV, to je nevtralnost.

 

VIR:JAPTI

Podobni članki:

Ostali prispevki